Usposabljanje oskrbovalk: razlike v ceni tečajev do tisoč evrov

Kot smo že obsežno poročali, je dolgotrajna oskrba na domu ena od ključnih pravic po zakonu o dolgotrajni oskrbi, saj naj bi prinesla pomemben premik fokusa iz oskrbe v instituciji k oskrbi na domu uporabnika. Po zakonu je uporabnik, ki oskrbo želi prejemati doma, upravičen do enakega obsega storitev kot tisti, ki jih prejema v domu starejših občanov (DSO) – v najvišji kategoriji torej do 110 ur mesečno. Pravica do dolgotrajne oskrbe na domu je začela veljati 1. julija 2025.

Težava pa je v izvedbi. Zaradi pomanjkanja kadra, ki je onemogočalo že socialnovarstveno storitev pomoč na domu v obsegu, kot bi ga upravičenci potrebovali, se dolgotrajna oskrba na domu, ki predvideva večji obseg storitev, še tako rekoč ne izvaja.

Naši sogovorniki so opozorili, da obseg ur v najvišji, peti kategoriji presega normativ ene socialne oskrbovalke. Izvajalci – to so večinoma specializirani zavodi in domovi za starejše – tistim, ki jim dolgotrajne oskrbe na domu ne morejo zagotoviti v polnem obsegu, ponudijo bodisi manjše število ur ali denarni prejemek. Ob manjšem obsegu storitev sicer upravičenci ne dobijo nikakršne kompenzacije. Če pa se odločijo za denarni prejemek, se s tem odpovedo storitvam dolgotrajne oskrbe.

150 ur usposabljanja za pridobitev NPK

Pomanjkanje kadra na področju oskrbe na domu je povezano tudi s socialnim položajem oskrbovalk (glede na zadnjo analizo Inštituta RS za socialno varstvo je med socialnimi oskrbovalkami na domu več kot 95 odstotkov žensk). O tem smo obširno pisali minuli teden v članku: Kdo bo skrbel za starejše in bolne? "Nekatere oskrbovalke so starejše od uporabnikov"

Naše sogovornice so opozorile, da je njihovo delo pogosto fizično in psihično zahtevno, njihove plače – pa tudi status v družbi – pa so občutno prenizke.

Pogoj za opravljanje dela socialne oskrbovalke je bodisi zdravstvena izobrazba ali pa opravljena nacionalna poklicna kvalifikacija (NPK). Pogoj za pridobitev certifikata NPK je opravljeno strokovno usposabljanje in izpit.

Strokovno usposabljanje obsega 150 ur in vključuje vsebine, kot so osebna oskrba uporabnika, pomoč v gospodinjstvu, socialno vključevanje, komunikacija, ukrepanje v nepričakovanih situacijah in nudenje ustrezne pomoči, varno ravnanje s terapevtskimi in z negovalnimi pripomočki …

Na tečaj najpogosteje tiste, ki že opravljajo to delo

Direktorica Centra za pomoč na domu Maribor Barbara Žgajner nam je povedala, da je na delovno mesto socialne oskrbovalke sicer možna tudi zaposlitev brez ustrezne izobrazbe oz. opravljene NPK, z odložnim pogojem, da zaposlena NPK opravi v določenem roku.

Center za pomoč na domu Maribor je tudi izvajalec NPK za socialno oskrbovalko na domu. Kot je še povedala Žgajner, se za tečaj večinoma odločajo oskrbovalke, ki torej že opravljajo ta poklic, pa tudi iskalci zaposlitve, ki jih na tečaj napoti zavod za zaposlovanje. Zanimanja ni veliko, pravi. "Zelo malo ljudi se odloča za to. Običajno izvedemo po dve skupini letno. V vsaki skupini je čez deset udeležencev," je povedala. Od iskalcev zaposlitve, ki se vključijo v tečaj, je takšnih, ki se tudi odločijo za delo v tem poklicu, zelo malo, je še dejala.

"Nobena te ni vesela, saj imajo samo dodatno delo s tabo"

Ena od socialnih oskrbovalk, ki je nedavno opravila nacionalno poklicno kvalifikacijo, je opozorila, da je usposabljanje za NPK ni ustrezno pripravilo na delo v tem poklicu. "Ni nas veliko, ki se odločimo za ta poklic, saj v tem ni denarja. Glede na to, kako velika kadrovska stiska je, mislim, da bi moralo biti bolje poskrbljeno za izobraževanje." Povedala je, da je pol leta iskala tečaj, ki bi se izvajal na območju, kjer živi, saj si ni mogla privoščiti, da bi se vsak dan vozila v oddaljeni kraj. A ker zanimanja ni, se tečaji ne izvajajo prav pogosto, je ugotovila.

Motilo pa jo je tudi, da je bilo na usposabljanju veliko teorije, prakse pa premalo. Med izobraževanjem imaš ogromno teorije, potem pa prideš na teren, kjer je kot neko drugo vesolje," je povedala.

Ko se je uvajala na oddelku v enem od domov za starejše, je bilo, "kot bi prišla v mravljišče". Tam "so mravlje že vpeljane v sistem, ki je grozovito naravnan na hitrost. Bolniška je praktično kletvica. Ko prideš med te mravlje, te nobena ni najbolj vesela, saj imajo samo dodatno delo s tabo. Nobenega dodatka ne dobijo za to, da te mentorirajo. Obenem pa slišim zadnjič nekoga z ministrstva, ki je govoril o inovativnih načinih novačenja kadra. Res ne vem, kaj so ti inovativni načini. Za izobraževanje bi vsekakor moralo biti bolje poskrbljeno".

"Ključna kilometrina"

Naša sogovornica je sicer tečaj opravljala pri drugem izvajalcu, se pa tudi Barbara Žgajner strinja, da bi bilo smiselno pri usposabljanju dati večji poudarek praksi in situacijam, ki jih oskrbovalke srečujejo na terenu.

Poudarila je, da sami poskušajo v tečaj vključiti čim bolj praktične primere ter na ta način aplicirati teoretično znanje. Praktično usposabljanje delno poteka s pomočjo lutke, delno pa na terenu, skupaj z oskrbovalko, je dejala. "Vedno pa so ključne delovne izkušnje. Vaja dela mojstra in mojster dela vajo. Na terenu se oskrbovalke dnevno srečujejo z nepredvidljivimi situacijami. Izobraževanje da osnovo za pravilno in varno izvajanje storitev, nadgradnja so izkušnje in praksa skozi delo. Izobraževanje, sicer v neformalni obliki, se praktično nikoli ne konča."

Ob tem pa je izpostavila, da je celoten postopek pridobivanja nacionalne poklicne kvalifikacije predolg, saj vključno z izpitom lahko traja tudi do pol leta. Od certifikata pa je odvisna zaposlitev za nedoločen čas.

Za isti tečaj cene od 600 do 1.600 evrov

Pri pregledu naključno izbranih izvajalcev smo ugotovili, da so cene enovitega, 150-urnega strokovnega usposabljanja zelo različne, saj segajo od nekaj čez 600 evrov do skoraj 1.600 evrov. "Ker cena ni regulirana, je to prepuščeno trgu – vsak izvajalec jo lahko določi po svoje," je komentirala Suzi Kvas iz Socialne zbornice. "Glede na to, da sta enotno predpisana tako obseg in vsebina izobraževanja, bi cena lahko variirala minimalno, ne pa za tisoč evrov."

Socialna zbornica sicer ne izvaja lastnih usposabljanj, izvaja pa postopke certificiranja – torej preverjanja znanja in izdajanja listin. Sogovornica je povedala, da v postopek pridobivanja NPK najpogosteje napoti delodajalec svoje zaposlene, delavke same pa se za to redkeje odločijo. "Tudi zato, ker je to precejšen strošek," je dodala.

Pridobivanje NPK sofinancira ministrstvo. Rok za prijavo 13. februar

Zakaj se cene usposabljanj tako razlikujejo, smo vprašali tudi ministrstvo za solidarno prihodnost (MSP), ki ga vodi Simon Maljevac. "Na MSP ne moremo komentirati cen, ki jih določajo izvajalci nacionalnih poklicnih kvalifikacij, saj za to nismo pristojni," so nam odgovorili. Dodali pa so, da interventni zakon na področju kadrov v socialnem varstvu in dolgotrajni oskrbi z namenom podpore zaposlovanju vključuje tudi ukrep sofinanciranja pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije, ki zaposlenim in delodajalcem omogoča večjo dostopnost usposabljanja za pridobitev NPK in kritja s tem povezanih stroškov.

Decembra je bil objavljen javni poziv izvajalcem, ki jim bodo sofinancirali omenjene stroške. Cilj poziva je zaposlene, ki za zaposlitev na določenem prostem delovnem mestu pri prijavitelju nimajo ustrezne poklicne in strokovne usposobljenosti, vključiti v postopek pridobitve certifikata o NPK in jih v treh mesecih po pridobitvi certifikata zaposliti na tem delovnem mestu, zaposleni pa ostanejo na tem delovnem mestu vsaj še eno leto od zaposlitve, izhaja iz poziva. Prijavitelji lahko zaprosijo za enkratno sofinanciranje v višini do 3.000 evrov na zaposlenega, kar je namenjeno pokrivanju stroškov strokovnega usposabljanja, preverjanja znanja, službenih poti zaposlenega, povezanih s pridobivanjem NPK, ter s tem povezane odsotnosti z dela. Rok za prijavo je 13. februar.